V SEPTEMBRU PREDSTAVI 1979 IN 1980 ZOPET NA KRUŠČAH

  • PETEK, 26.9.2025 OB 17H
  • SOBOTA, 27.9.2025 OB 17H
Photo: Guido Mencari

1979 in 1980 sta osmi in deveti avtorski projekt Janežičeve Dodekalogije 1972–1983, največjega umetniškega projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Predstavi, ki se igrata v paru, sta predstavi o spominu, odraščanju in ljudeh iz majhne vasice, ki postane križišče življenjskih usod.

Predstavi 1979 in 1980 sta transgeneracijska dokumentarna fikcija, ki temelji na osebnih zgodbah ustvarjalk in ustvarjalcev. Gre za zgodbe iz sedemdesetih let, ki raste iz takratnih stanovanj, zgodbo, povezane s številnimi lokalnimi in globalnimi dogodki, ki goriško povezujejo z različnimi drugimi kraji po svetu. Sta del gledališke Dodekalogije 1972–1983 (v okviru projekta Destin(y)ation / Dotik usode), celoletnega gledališkega omnibusa, sestavljenega iz dvanajstih projektov, ki v režiji Tomija Janežiča nastajajo ali so že nastali v Novi Gorici, Ljubljani, Temišvaru, Ivano-Frankivsku, Novem Sadu in pod okriljem Ustvarjalnega centra Krušče. Dodekalogija orisuje mrežo življenjskih usod, ki se raztezajo skozi čas in so jih zaznamovali potovanja in selitve. Predvsem pa je to omnibus o gledališču samem.

»Ježek trak« je bil izumljen med drugo svetovno vojno v Švici. Medtem, ko so se drugje po Evropi pobijali med seboj, je neki gospod hodil na izlete v gore s svojim psom, nabiral rože in gobe. Ko se je vrnil domov, je opazil, da se mu je nekaj prijelo na oblačila, pa tudi dlaka njegovega psa je bila polna tega. Bil je osat. Zakaj se je prijel na oblačila?

Predstavljajte si luksuz, da v času, ko Hitler napada Rusijo, v miru sedeš in pogledaš cvet osata pod mikroskopom. Na tem cvetu so bili majhni kavlji in človek je pomislil: »Morda lahko naredim umetne kavlje, takšne, ki jih ima osat.« Potreboval je več kot deset let, da je ustvaril »ježka«, kakršnega poznamo danes.

Patentiral ga je in patent je potekel leta 1979. Tako so od leta 1980 naprej »ježka« začeli videvati povsod. Ampak nekdo ga je imel že v petdesetih, ko je bil še skoraj neznan. In baje je temu človeku spremenil življenje. 

Režiser: Tomi Janežič

Scenograf: Branko Hojnik

Kostumografinja: Marina Sremac

Avtor glasbe: Samo Kutin

Oblikovalec skulpture: Nenad Gajić

Oblikovalca svetlobe: Tomi Janežič, Branko Hojnik

Oblikovalec zvoka in avtor glasbenega izbora: Tomi Janežič

Asistentka režiserja: Iva Olujić

Asistentka scenografa in kostumografinje: Slavica Janošević

Uredniki podnapisov: Marina Rosso, Anja Pišot, Taja Ipavec, Maša Bavdaž, Saša Ilić

Svetovalka za znakovni jezik: Tina Strel

Fotograf: Guido Mencari

Oblikovalca plakata: Tomi Janežič, Guido Mencari

Producent: Marko Bratuš

Izvršna producentka: Petra Hazabent

IGRAJO: Anuša Kodelja, Stane Tomazin, Carlo Zoratti, Tomi Janežič

Glasbeniki, ki sodelujejo s Samom Kutinom pri glasbi za Dodekalogijo 1972–1983, so Jure Boršič, Enja Grabrijan, Kaja Draksler, Jošt Drašler, Vid Drašler, Andrej Fon, Szymon Gasiorek, Iztok Koren, Ana Kravanja, Dejan Lapanja, Eduardo Raon in Tea Vidmar.

V predstavah je uporabljena tudi glasba iz 50ih let ter iz let 1979 in 1980.

Koprodukcija:

Koproducenti 1979: SNG Nova Gorica, GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica, Ustvarjalni center Krušče.
Koproducenti 1980: SNG Nova Gorica, GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, Ustvarjalni center Krušče.
Dogodka sta del uradnega programa GO! 2025.

Odzivi:

https://365.rtvslo.si/podkast/ocene/175155858

https://veza.sigledal.org/kritika/svilene-niti-usode-r

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *